21.4.2018 – Odstranjevanje jezov od Južne Afrike do Finske signalizira spremembo v pristopu mnogih držav v upravljanju njihovih rek – in ponuja upanje selitvenim vrstam rib na svetovni dan migracije rib (World Fish Migration Day), ki ga obeležujemo 21. aprila. Vendar pa veliko število načrtovanih hidroelektrarn še naprej ogroža prihodnost tisočih selitvenih vrst rib in desetine milijonov ljudi, ki so odvisni od njih.
Obstaja okoli 15.000 vrst sladkovodnih vrst rib, ki se v svojem življenjskem ciklusu selijo, okoli 1.100 pa jih migrira na velike razdalje. Evropska jegulja prepotuje več kot 10.000 km med evropskimi rekami in Sargassovim morjem. Vse te ribe so odvisne od zdravih in prosto tekočih rek, od njih pa je odvisno več deset milijonov ljudi, saj so njihov glavni vir beljakovin. Vendar pa večino teh vrst ogroža na tisoče obstoječih jezov, kot tudi 3.500 hidroelektrarn, ki se trenutno načrtujejo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Še dodatnih 2.500 se načrtuje na neokrnjenih rekah na Balkanu v vzhodni Evropi.
»Fragmentacija rek z jezovi, pregradami in drugo infrastrukturo, je ključni razlog za velik upad števila rib in drugih sladkovodnih vrst po Evropi, kot tudi za slabo ekološko stanje mnogih naših vodnih teles [1]. Odstranjevanje starih ali nepotrebnih jezov pomaga obnoviti povezanost reke in prinaša upanje selitvenim vrstam rib, kot so losos, jegulja in jesetra. To je tudi učinkovit način, da države članice izpolnijo svoje pravne obveznosti v skladu z okvirno direktivo EU o vodah«.
Sergiy Moroz iz Evropskega urada za okolje (European Environmental Bureau)
Vodilne po odstranjevanju jezov so ZDA, ki so do danes odstranile že 1.400 jezov. Počasi se odstranjevanje jezov vse bolj uveljavlja tudi v Evropi, k čemur so pripomogli tudi ambiciozni cilji Okvirne direktive o vodah in vizionarski pristop k upravljanju z vodami. Do zdaj je bilo v Evropi odstranjenih 4.500 pregrad različnih velikosti [3]. V Švici bodo začeli svojo prvo večjo odstranitev jezu z rušenjem 50-metrske pregrade na sotočju reke Sihl in Schanzengraben v središču Züricha. Lani je francoska vlada napovedala največjo odstranitev jezov v Evropi [4], prejšnji teden pa so se začela dela na rušenju jeza Yecla de Yeltes v Španiji [5]. Načrti za rušenje številnih jezov obstajajo tudi na Finskem in na Nizozemskem.
»Prvotno je naša pregraditev rek izvirala iz nevednosti, danes pa tega izgovora nimamo več. Zaradi naših rib in naših rek in na koncu koncev nas samih, je čas, da ribam znova omogočimo svobodno plavanje«.
Jeremy Wade, gostitelj TV serije Rečne pošasti na Animal Planet
»S padajočimi stroški obnovljive sončne in vetrne energije, mora svet gledati dlje od gradnje novih hidroelektrarn, ki bodo blokirale selitvene poti in opustošile staleže rib, ogrozile varnost preskrbe s hrano in trajnostne gospodarske priložnosti za številne skupnosti po vsem svetu.«
Stuart Orr, vodja sladkovodne prakse v WWF-u.
Obstajajo tudi načrti za ponovno oživitev projektov, ki so bili večkrat razglašeni za mrtve. Na primer, reka Mura je bila že v 80` letih prejšnjega stoletja prizorišče velike borbe lokalnih prebivalcev proti projektu izgradnje osmih hidroelektrarn. Danes vlada poskuša nadaljevati projekt z dvema hidroelektrarnama v območju Natura 2000. Pred kratkim so lokalni prebivalci slovenski vladi in parlamentu predali peticijo z več kot 77.000 podpisi, v kateri pozivajo, da zaustavijo za izjemno škodljiv projekt.
»Velika večina jezov v Sloveniji ne zagotavlja prehodnosti, in trenutno še nimamo mehanizma, ki bi lastnike pregrad prisil v izboljšanje povezljivosti rek. Medtem ko drugod po svetu jezove odstranjujejo, se pri nas še vedno pogovarjamo o izgradnji novih, in to celo v zavarovanih območjih. Jezovi so v Evropi odslužili svoje – zdaj se moramo osredotočiti na to, da v naše reke vrnemo življenje in da se vlade EU v celoti zavežejo svojim zakonskim obveznostim po Okvirni direktivi o vodah. Čas je, da začnejo jemati rušenje jezov resno in dokončno ustavijo vse škodljive projekte, ki so v pripravi.«
Neža Posnjak iz WWF Adria
»Te odstranitve jezov so velik korak k temu, da ponovno oživimo evropske reke, vendar je pred nami še dolga pot. Jezovi imajo strašne posledice za selitvene vrste rib ter zmanjšujejo biološko raznolikost v in okoli teh rek. Potrebujemo manj ovir in več prosto tekočih rek, v nasprotnem primeru EU ne bo mogla ustaviti izgube biološke raznolikosti do leta 2020, kot to zahteva njena lastna strategija biološke raznolikosti [6]«.
Mark Owen iz Evropske zveze ribičev
Opombe za urednike:
[1] The State of Nature in the EU, European Commission, 2015
[2] The Water Framework Directive was the basis for the latest ruling from the Greek Supreme Court on the Acheloos water transfer project in 2014
[3] ‘INTERVIEW with Dam Removal Europe’, Sustain Europe, 2018, http://www.sustaineurope.com/interview-with-dam-removal-europe-20180224.html
[4] ‘River revolution in Europe as France launches largest dam removal project on the continent’, WWF, 2017, http://www.wwf.eu/?uNewsID=317032
[5] ‘La CHD inicia el derribo de la presa de Yecla de Yeltes’, Salamanca RTV al día, 2018, http://salamancartvaldia.es/not/177064/chd-inicia-demolicion-presa-yecla-yeltes/
[6] EU Biodiversity Strategy, European Commission, 2011
> Povezava do Living Rivers Europe position paper
> O Okvirni direktivi o vodah
1.Okvirna direktiva o vodah je ena od najbolj naprednih delov okoljske zakonodaje EU. Zahteva zaščito, izboljšanje in obnovo naših rek, mokrišč, jezer in obalnih voda, vendar države članice trenutno ne izpolnjujejo njenih zahtev na terenu;
2.V skladu z Okvirno direktivo o vodah so se vlade EU zavezale, da ne bodo poslabšale ter da bodo dosegle dobro stanje za veliko večino vseh vodnih teles do leta 2015 in najpozneje do leta 2027;
3.Kjer se izvaja, se je Okvirna direktiva o vodah izkazala za učinkovito pri doseganju ciljev dobrega stanja voda in ne-poslabšanja ter uspešno uravnotežila okoljske, socialne in gospodarske zahteve.