PO 1. FORUMU ZA MURO: FORUM CIVILNI DRUŽBI NE BO ZAGOTOVIL DEJANSKEGA SOODLOČANJA O UPRAVLJANJU MURE!

V Zvezi društev Moja Mura zahtevamo neposredno vključitev predstavnikov civilne družbe v Stalno slovensko-avstrijsko komisijo za Muro in konec skrivalnic s HE Ceršak

RADGONA, 8. 9. 2020 – Ta torek, 8. septembra, je v avstrijski Radgoni potekal prvi Forum za Muro – to je srečanje, prek katerega naj bi (s)tekel dialog med predstavniki civilne družbe oz. zainteresirane javnosti, ki na obeh stranek meje živi ob in z Muro, in državnimi uradniki, člani meddržavne Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. Po izvedenem prvem Forumu v nevladnih organizacijah, združenih v kampanji Rešimo Muro!, ponovno opozarjamo, da ustanovitev Foruma ne zagotavlja ustreznega sodelovanja civilne družbe (naravovarstvenih nevladnih organizacij, občin…) pri aktivnem soupravljanju reke Mure. Hkrati na državne uradnike, ki so člani Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, ponovno apeliramo, da začnejo preprečevati škodo in začnejo delovati v korist Slovenije in prebivalcev ob slovenskem delu Mure.

V kampanji Rešimo Muro! smo na problematiko delovanja slovenske delegacije v Stalni slovensko-avstrijski komisije za Muro opozarjali že pred meseci; od takratnega ministra za okolje dr. Simona Zajca smo zahtevali prevetritev sestave slovenske delegacije in njenega dolgoletnega vodstva ter, zlasti, okrepitev aktivnosti delegacije, saj pasivnost in popuščanje avstrijski strani povzročata neposredno škodo slovenski stran – opozorimo vsaj na spuščanje škodljivega mulja iz avstrijskih HE (več).  Od začetka smo nasprotovali izločitvi civilne družbe v poseben Forum za Muro, ločen od Stalne slovensko-avstrijsko komisije za Muro (Komisija), v okviru katere Avstrija in Slovenija od leta 1956 dogovarjata upravljanje z mejno reko. Prepričani smo namreč, da je nujna enakovredna vključitev civilne družbe neporedno v Komisijo, od naravovarstvenih in okoljevarstvenih nevladnih organizacij od predstavnikov občin ob Muri – in le taka vključitev bi bila skladna z Aarhuško konvencijo, ki sta ji zavezani tako Avstrija kot Slovenija in katere eden temeljnih ciljev je udeležba javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah.

Torkov prvi Forum za Muro, ki sta ga organizirali  slovensko ministrstvo za okolje in avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo, regije in turizem in na katerem sta sodelovala vodilna obeh nacionalnih delegacij v slovensko-avstrijski Komiisji, je potrdil naše prepričanje, da Forum ne bo prinesel nujnega obrata v upravljanju Mure, ki ga izvaja Komisija – zlasti ne v smeri sprejetja konkretnih ukrepov proti onesnaževanju Mure in novim škodljivim industrijskim posegom na Muri. Forum bo le nek simbolični prostor, kjer bo izbrana civilna družba (po naših informacijah niso bili povabljeni denimo predstavniki občine Šentilj) večino časa v vlogi poslušalca članov Komisije in kjer ni predvidenih formalnih mehanizmov vpliva civilne družbe neposredno na delo Komisije in prejemanje ukrepov za zaščito Mure!

Polovico torkovega Foruma smo tako poslušali vljudnostne nagovore in predstavitve Komisije, od konkretnih projektov pa je bil predstavljen projekt goMURra, ki se izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija – Avstrija in med cilji katerega so načrt upravljanj Mure do leta 2030 in izboljšanje bilateralnega obvladovanja poplavne ogroženosti (https://www.gomurra.eu/sl/gomurra-programa-interreg-v-a-slovenija-avstrija/). Projekt revitalizacije Mure Natura Mura je bil predstavljen brez jasne časovnice in finančne konstrukcije, predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, ki projekt izvajajo, na Forum niso bili vabljeni.

V delu Foruma, ki je bil namenjen vprašanjem in razpravi predstavnikov civilne družbe iz obeh držav, nismo dobili nobenih formalnih zagotovil Komisije, da bodo podane teme in predloge dejansko obravnavali. Prestavniki Komisije so bili zadržani že do ideje, da bi v svoje delo vključevali študije, ki v zvezi z Muro nastajajo na strani nevladnih organizacij. Prav tako nismo dobili jasne zaveze, da bo Komisija obravnavala problematiko vse večjega onesnaževanja Mure. Predstavniki kampanje Rešimo Muro! smo izpostavili poročila Agencije RS za okolje (Arso) o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, saj razkrivajo, da so imeli organizmi na nekaterih merilnih mestih (Ceršak, Mota) v letih 2016 in 2017, ko je Arso izvedel merjenja, izmerjene presežene količine dveh nevarnih snovi: bromiranih difeniletrov in živega srebra (septembra 2017 je bila vrednost zadnjega v Ceršaku 4-kratanik mejne vrednosti).  Posledično je Arso kemijsko stanje organizmov v Muri pri Ceršaku in Moti označil z rdečo (»slabo«).  Za zadnji dve leti Arso podobnih meritev za Muro ni izvedel – bi pa spremljanje stanja po našem mnenju moralo zanimati medržavno Komisijo, ki pa se s tem problemom in vzroki, kot kaže, ne misli ukvarjati. Gre za vprašanje, ali so ribe, s katerimi se hranijo prebivalci ob Muri, varne za prehrano.

Posebej smo predstavniki civilne družbe odprli tudi vprašanje HE Ceršak, to je edine hidroelektrarne na slovenski strani Mure in nejasnih načrtov z njo.  Na vprašanje, ali se na Komisiji ukvarjajo s projektom »prenove/širitve« te male HE in kaj ta prinaša, smo dobili le odgovor, da niso seznanjeni, da bi bil sprožen kakršenkoli formalni postopek, denimo na Arsu, in da pač posledično nič ne obravnavajo. A že iz javnih objav je jasno, da investitor, to je Dravske elektrarne Maribor, nesporno načrtuje «okrepitev« te (trenutno) male HE – scenarij, ki ga sam predstavlja kot najbolj primernega, predvideva povečanje letne proizvodnje elektrike za kar 14-krat, iz zdajšnjih 4,74 na 67, 5 GWh (https://www.dem.si/sl/razvojne-priloznosti/obnovljivi-viri-energije/ ). V kampanji Rešimo Muro! se nam zdi neverjetno, da Komisija o temu projektu molči – tako na svojih sejah kot pred javnostjo – zlasti, ker gre za (potencialni) velik poseg v Muro na območju, ki je ekološko že močno zaznamovano s kompostarno. Tudi o kompostarni Ceršak Komisija sicer ne razpravlja, čeprav gre za okoljsko sporen objekt neposredno v osrčju Mure.

V kampanji Rešimo Muro! menimo, da se želi sprememba male HE Ceršak v veliko HE čim bolj skriti prej javnostjo –  zlasti lokalno in civilno družbo, ki posegu ostro nasprotuje. Hkrati menimo, da se bi z realizacijo in postavitvijo velike HE zgodil pomemben obrat pri položaju slovenske strani. Avstrija je namreč po našem vedenju že pred leti ponudila denarno pomoč za sanacijo škode na slovenski strani, ki nastaja zaradi verige čez 30 HE na avstrijski Muri  (že omenjen mulj, ipd.), a slovenska stran te »ponudbe« ni nikoli izrabila. To je po mnenju kampanje Rešimo Muro! nesprejemljivo, če je za to odgovorna servilnost slovenske delegacije v Komisiji, bi morali odgovorni prevzeti odgovornost! Z morebitno izgradnjo velike HE na slovenski Muri bo Avstrija odgovornost za škodo, ki bo nastajala, v celoti prepustila slovenski strani.

V kampanji Rešimo Muro! nastanku velike He na Muri ostro nasprotujemo!