MOP IGNORIRA GROŽNJE IN POVZROČA SPLOŠNO NEVARNOST

Predstavniki Zveze društve za obvarovanje in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura smo pred dvema mesecema Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) posredovali več vprašanj, povezanih z akutno grožnjo onesnaženja virov pitne vode, ki jo predstavlja objekt kompostarne na otoku na Muri v Ceršaku.  Odgovori MOP oziroma pristojnega Direktorata za investicije in vode razkrivajo ignoranco do resnosti stanja, ki ogroža vodooskrbo več kot sto tisoč prebivalcem severovzhodne Slovenije.

V Zvezi društev Moja Mura že več let neuspešno opozarjamo Ministrstvo na problematiko kompostarne Ceršak. Vztrajamo, da je delovanje tovrstnega predelovalnega obrata na otoku sredi reke povsem nerazumno in da na otoku odložen material iz kompostarne resno ogroža vodovarstvena območja ob Muri.

Gre za kompostarno, ki sprejme kar tretjino (!) vseh bioloških odpadkov v RS.

Da je stanje akutno in da predstavlja grožnjo pitni vodi za naselja ob Muri, sta novembra lani MOP opozorila tudi vsaj dva upravljavca vodovodnih sistemov na območjih ob Muri (t. i. sistemov B in C), to sta murskosoboško podjetje Vodovod sistema B in Javno podjetje Prlekija iz Ljutomera. Opozorila sta, da bi zlasti v primeru visokega vodostaja in poplavljanja otoka prišlo do odplavljanja snovi iz kompostarne in iz skladišč ob njej v Muro in na vodovarstvena območja, kjer bi meteorne vode material sprale v podtalno vodo in infiltracijsko območje, ki napaja črpališča pitne vode. Podjetji sta MOP zato pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da se ne zgodi ekološka katastrofa.

Z MOP so pred dnevi poslali odgovore, vendar pa ti večinoma kažejo ignoranco oziroma prikrivanje realnega stanja.

Iz MOP tako uvodoma odgovarjajo, da odložen material v Ceršaku ni sporen:

Kompost iz kompostarne v Ceršaku se uvršča v 1. kakovostni razred. Zavezanec v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem lahko na lokaciji skladišči kompost 1. kakovostnega razreda, tako da v tem primeru ne gre za nevarne snovi.«

Vendar že podrobnejši pregled letnih Poročil o prevzemu in predelavi odpadkov za kompostarno Ceršak, pridobljenih od ministrstva in povezanih institucij, razkriva, da je med predelanimi odpadki tudi komunalno blato in tiskarski mulji iz postopka reciklaže papirja. Iz grafičnega prikaza v samem dopisu je tudi razvidno, da je material deponiran enotno v nasipih na območju gozda in da ni ločen po vsebnosti različnih surovin. To pomeni, da po zakonu in uredbi o predelavi odpadkov ne moremo govoriti o kompostu prvega razreda, pač pa o odpadkih, ki ne morejo oziroma ne smejo biti odloženi »kjerkoli«.

 

Vir: Dopis direktorata za vode in investicije MOP št.: 35501-13/2021-2550-3

Na grafični uprizoritvi je vidno (rdeči puščici), kje se nahaja večina deponiranega materiala kompostarne. Gre za območje zaščitenega gozda, ne pa za območje, ki je določeno z Občinskim prostorskim načrtom občine Šentilj za izvajanje dejavnosti E 38.210 – Ravnanje z nenevarnimi odpadki (OPN 1035, sivo območje).

Iz prikaza Agencije RS za okolje (slika spodaj) je tudi razvidno, da gre za poplavno območje, ki je ogroženo že pri 10-letnih visokih vodah.

(Vir: ARSO, Atlas okolja)

Na vprašanje, kakšen scenarij je previden v primeru poplav, ki bi lahko odplaknile obsežen material iz odlagališč ob kompostarni na otoku neposredno v Muro in na vodovarstvena območja ob Muri, na ministrstvu odgovarjajo formalistično in vsebinsko nejasno: da ima država »pripravljene načrte ravnanja v primeru poplav, skladno z Zakonom o vodah in Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

Slednji zakon nalaga tudi pripravo občinskih ukrepov v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, ki bi vplivale na vodno črpališče Ceršak. Ob tem izpostavljamo dve dejstvi: prvič, da občina Šentilj po uradnih informacijah ne razpolaga s takšnim dokumentom, in drugič; da sporno območje ceršaškega polja, na kateri se nahaja kompostarna Ceršak, kljub omenjenim podatkom Agencije RS za okolje o poplavni ogroženosti sploh ni zajeto oziroma opredeljeno kot rizično v dokumentu Regijski načrt za reševanje ob poplavah za vzhodno Štajersko regijo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pod okriljem Ministrstva za obrambo.

Tako lahko sklepamo, da država in civilna zaščita kot tudi upravljavci vodovodnih sistemov ne vedo, kako bodo ravnali ob onesnaženju – tudi ne, kako se bo zagotavljala vodooskrba za okoli 100.000 prebivalcev, ki so odvisni od vodovodnega sistema C in B ter črpališča Ceršak.

Kljub izmikanjem in nekonkretnim odgovorom lahko iz dopisa vendarle sklepamo, da se na MOP zavedajo, da je obstoječa lokacija oziroma umestitev kompostarne Ceršak v prostor neprimerna in sporna. V dopisu MOP namreč omenja dogovor o novi lokaciji kompostarne:

»Dogovor glede morebitne nove lokacije pa bo treba doreči v okviru novega Občinskega prostorskega načrta občine Šentilj«.

Za obstoječe stanje je nesporno soodgovorna občina Šentilj, ki je z »inovativnimi« spremembami namembnosti omogočila, da je zasebni lastnik kompostarne sploh prišel do okoljevarstvenega dovoljenja. Rešitev za novo lokacijo kompostarne je potrebno iskati na območjih celotne države in ne ene občine.

Ob tem je treba vse, ki odločajo na MOP, opozoriti na drugi člen Zakona o vodah, ki njim in nam nalaga:

»Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.«

Tudi glede drugih odprtih vprašanj, ki smo jih postavili v zvezi društev Moja Mura, so odgovori MOP brez kakršnihkoli nakazanih namer karkoli spremeniti ali ukrepati. Tudi na poziv, da delo slovenske delegacije pod vodstvom uslužbenca MOP, dr. Mitje Briclja, v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro ni zadovoljivo in da interesi Slovenije niso zastopani, ni reakcije pristojnih na MOP, zlasti ne aktualnega ministra Andreja Vizjaka.

V Zvezi društev Moja Mura – ta združuje 27 društev z območij ob Muri, ki si prizadevamo za zaščito in ohranitev edinstvene reke Mure – zato vztrajamo in prioritetno zahtevamo:

  • da se kompostarna umakne iz otoka na Muri, saj je to nujen korak za zavarovanje virov pitne vode;
  • da se novo lokacijo za kompostarno išče na območju države (in ne le znotraj občine Šentilj) in da izbor lokacije temelji izključno na podlagi predpisanih strokovnih presojah.
  • zahtevamo, da se določijo roki za zaprtje kompostarne, odvoz odloženega materiala, in sanacijo otoka. Prebivalci Ceršaka ne morajo več čakati, da bodo znova živeli človeka vredno življenje.  Porečju reke Mure, ki je ledvica Prekmurja in Prlekije, pa ne sme več ogrožati pitne vode s preko sto tisoč ton odpadkov. In to je PRIORITETA, KI SE JE MORA TAKOJ LOTITI MINISTERSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR!