Muri grozi uničenje

Energetski lobi ima že desetletja apetite po gradnji hidroelektrarn  na slovenski strani reke Mure. Trenutno na okoli 95 kilometrih Mure, ki teče po Sloveniji, stoji ena hidroelektrarna, to je HE Ceršak, ki je bila zgrajena v ’30. letih prejšnjega stoletja za potrebe industrije. Močni pritiski za gradnjo dodatnih hidroelektrarna na Muri so se pojavili v ’80. letih prejšnjega stoletja, ko je država predvidila izgradnjo 12 hidroelektrarn.  A so se borci za Muro, večinoma domačini  uprli uničenju  ter edinstveno reko in krajino ob njej uspešno ubranili.

Veriga osmih hidroenergetskih jezov

A bitka iz ’80- let je bila zmagoslavna le dobri dve desetletji. Decembra 2005 je namreč takratna Vlada RS sprejela Uredbo, s katero je dala “zeleno luč” za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri od Sladkega Vrha do Veržeja. Te Uredbe do danes ni razveljavila še nobena vlada!

Z izgradnjo načrtovanih hidroelektrarn bi uničili celoten slovenski del Mure, ki za zdaj še prosto teče, in ga za vedno spremenili v verigo akumulacij brez življenja!

Tega v Zvezi društev Moja Mura, ki združuje 27 organizacij, ne bomo dopustili! Od leta 2016 teče kampanja Rešimo Muro in ne bomo odnehali! 

Slovenska energetska družba Dravske elektrarne (DEM), ki ji je Vlada RS že v letu 2005  podelila koncesijo za izgradnjo hidroelektrarn,  načrtuje spremembo reke Mure v verigo osmih hidroelektrarn, predvidena vrednost naložbe je 800 milijonov evrov. Prvih šest pregrad je načrtovanih ob avstrijsko-slovenski meji med Špiljem (Spielfeldom) in Radenci ter dodatni dve na območju Slovenije med Radenci in hrvaško mejo. 

Kampanja Rešimo Muro je nastala na pobudo lokalnih aktivistov in nevladnih organizacij, ki so v '80. letih bili že prvo bitko za ohranitev Mure.
Plakat/Vabilo na dogodek ob 33. obletnici bitke za Muro.

Uradne študije: HE so okoljsko nesprejemljive

Od osmih predvidenih hidroelektrarn so se začeli postopki za gradnjo prve, to je HE Hrastje-Mota.

Na podlagi Sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za območje HE Hrastje-Mota z dne 16. 5. 2013, so bile preučene tri variante, ki so se razlikovale glede na lokacijo zajezitve ter števila elektrarn (dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja varianta pa dve manjši hidroelektrarni). Vse primerjane hidroelektrarne so pretočnega tipa moči do 55 MW, prostornine akumulacij pa približno 4 milijone m3.

Študija variant je potrdila, da pri nobeni varianti ne bo mogoče doseči dobrega ekološkega stanja površinske vode ali preprečiti njenega poslabšanja ter ne bo mogoče doseči varstvenih ciljev z vidika varstva narave. Zato so vse variante z okoljskega vidika ocenjene kot manj primerne, njihov vpliv  kot bistven (ocena D). Ta slaba ocena pa je po oceni strokovnjakov, ki smo jih prosili za pregled presoje, premila, dejansko vplivi so še večji

A kljub vsem ugotovitvam, da gradnja ni okoljsko sprejemljiva, minister za okolje v Vladi RS, ki je nastopila marca 2020, napoveduje obuditev projekta izgradnje hidroelektrarn na Muri. »Jaz osebno mislim, da je potrebno s pripravami strokovnih podlag tudi glede Mure nadaljevati in priti do končne odločitve,« je 12. marca 2020 napovedal v Državnem zboru. 

Konflikti z okoljsko zakonodajo EU in mednarodnimi obvezami

Načrtovana HE Hrastje Mota je v nasprotju s cilji direktiv EU, in sicer okvirne direktive o vodah, direktive o poplavah ter ptičje in habitatne direktive.

Ogrozila bi razglasitev načrtovanega čezmejnega petdržavnega Biosfernega območja Mura–Drava–Donava, ki je naveden kot ključni projekt za izvajanje okoljskega dela Evropske strategije za Podonavje. Biosferno območje kot »projekt stoletja« za regijo bi bil močno ogrožen, zlasti kar se tiče čezmejnega varstva narave, trajnostnega razvoja in ohranjanja miru.

Big Jump 2016 v podporo prosto tekoči Muri, © by WWF
Mura, Hrastje Mota
Štorklja, © by F.Hahn4nature

Največji poplavni gozd v Sloveniji

Naravne poplavne ravnice vzdolž Mure z mrežo mrtvic, rečnih otokov, prodišč in poplavnih gozdov močno spominjajo na reko Amazonko. Ob Muri se razprostirajo največji poplavni gozdovi v Sloveniji, katerih pestrost tvorijo tudi lesketajoči se modri vodomec, skrivnostna črna štorklja ter veličastni orel belorepec. V naravnih strmih brežinah gnezdi redka breguljka, tudi bober in vidra sta del izjemne biotske pestrosti. Prosto tekoča Mura in njene poplavne ravnice zagotavljajo čisto vodo in zdrave gozdove, povrhu pa je rečna krajina za domačine naravna zaščita pred poplavami in tudi dragoceno območje za rekreacijo, kot so čolnarjenje, ribištvo in sproščanje. 

Kraljica ribje pestrosti

Z 51 domorodnimi vrstami rib, vključno s kraljem rib sulcem, je Mura reka z največ vrstami rib v Sloveniji. V porečju Mure živi kar 67 % vseh vrst domorodnih rib. Od tega jih je 36 vrst oziroma 70 % uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst pri IUCN (The International Union for Conservation of Nature). Območje Natura 2000 Mura varuje kar 13 vrst rib, katerih ohranjanje je v interesu EU.

Mura je edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne dele, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo vse do jezu v Ceršaku na meji z Avstrijo, kar je glavni razlog za visoko ribjo pestrost v Muri.

Kečiga, © by Lubomir Hlasek
Sulec, © by Andreas Hartl

Ogrožanje obnove Mure 

Hidroelektrarna bi izničila ves trud, ki je že bil vložen v ponovno vzpostavitev naravnega stanja Mure vzdolž avstrijsko-slovenske meje. V zadnji 15 letih je Avstrija s podporo Evropske unije vložila v razširitev rečne struge, obnovo prodišč in stranskih rokavov približno 8 milijonov evrov. S temi ukrepi se je uspešno ustavilo nadaljnje poglabljanje rečne struge. 

V letu 2014 so bili omenjeni dosežki nagrajeni z evropsko nagrado mednarodnega sklada za varstvo rek (International River Foundation). Tudi v Sloveniji smo v okviru projekta EU LIFE BIOMURA v vnovično vzpostavitev značilnih rečnih habitatov vložili približno 2 milijona evrov. Julija 2015 je UNESCO potrdil 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za fiosferni rezervat, razglašena je Biosfera Mura

Izgradnja hidroelektrarn bi izničila ves trud omenjenih projektov in posledično bi bil ves evropski denar, ki je bil temu namenjen, vržen proč. Odgovorni se konfliktu z Evropsko unijo torej ne bi mogli izogniti.

Začetek projekta petdržavnega biosfernega rezervata Drava-Donava-Mura, ki naj bi zaživel leta 2021.

Nepovrnljivo uničenje okolja

Hidroelektrarna Hrastje – Mota bi imela resne vplive na celoten ekosistem reke Mure:

  • uničenje ogroženih življenjskih prostorov, kot so poplavni gozdovi, prodišča, območja s plitvinami;
  •  izginotje značilnih predstavnikov rečnih ekosistemov, kot so vodomec, breguljka, mali martinec in kečiga;
  • izsušitev mokrišč, poplavnih gozdov in kmetijskih zemljišč;
  • izgubo kakovostne pitne vode;
  • uničenje območij za rekreacijo

Hidroelektrarna bi imela tudi čezmejni vpliv na poplavna območja reke Mure v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem:

  • prekinitev za Evropo edinstvene mreže 700 km prosto tekočih rek Mure, Drave in Donave ter neprekinjene verige 15 območij Nature 2000, oviro za selitvene vrste rib;
  • poglabljanje rečne struge pod jezom, izsuševanje poplavnih gozdov in mokrišč;
  • izgubo poplavnih ravnic kot naravnih zadrževalnikov visokih voda, povečanje nevarnosti tveganja poplav.
Hidroelektrarne nepovratno posežejo v naravo in ne bi smele biti razumljene kot obnovljivi, "zeleni" vir energije! Tako izgleda avstrijska HE Spielfeld in okolica ob njej. Foto: © by Denis Cizar

Sklepi

  • Načrtovane hidroelektrarne, Hrastje – Mota in preostalih sedem, predstavljajo največjo grožnjo ekosistemu reke Mure.
  • Jezovi so v nasprotju z ohranitvijo edinstvene 700 km dolge prosto tekoče mreže rek Mure, Drave in Donave.
  • Jezovi so v nasprotju z okoljsko zakonodajo EU in v nasprotju z načrtovanim čezmejnim Biosfernim območjem Mura–Drava–Donava, ki naj bi zagotavljal trajnostni razvoj, temelječ na zaščiti edinstvenega rečnega ekološkega sistema v Evropi – Evropske Amazonke.

Poziv odločevalcem

  • Da slovensko Ministrstvo za okolje in prostor ne odobri projekta gradnje HE Hrastje – Mota in da ustavi načrtovanje preostalih HE na Muri.
  • Takojšnjo razglasitev slovenskega dela Mure za biosferno območje kot del petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava ter kot zgled trajnostnega turizma in ekološko naravnanega razvoja v Pomurju.
  • Da se razvoj in izvedba načrta revitalizacije Mure izvajata v sodelovanju s sosednjimi državami z namenom preprečevanja poglabljanja rečne struge, povečevanja poplavne varnosti ter ohranjanja ogroženih habitatov in vrst.