dr. Janez Potočnik

dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnega odbora Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) za vire (IRP) in nekdanji evropski komisar za znanost in raziskave ter okolje

»Prepotoval sem dovolj sveta, da vem, da je Slovenija zelo lepa dežela in da je njeno največje bogastvo v presežkih naravnih lepot. Srečal sem že dovolj ljudi, da vem, da je to tudi spoznanje vsakogar, ki je kadarkoli obiskal Slovenijo. In nihče med temi niti ni potreboval veliko časa za to ugotovitev, ki jo ponuja že dan v zeleni prestolnici Evrope ali bežen skok iz nje v poljubno izbrani smeri. Gozdnatost, vodnatost in raznovrstnost biotskega križpotja nas zaznamujejo in delajo razpoznavne v tem globaliziranem svetu. Umirjajo, pomirjajo, očarajo in nikoli ne pustijo hladnih, celo ko zaplavamo v ledeniških jezerih ali se prepustimo razvajanju ožilja rek. Vsak pomembnejši poseg v naravo ima trajne posledice in poti nazaj (pre)pogosto žal ni več. Ohranimo Muro!«

Elica Horvat

Elica Horvat, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci

»Delovanje zavoda je usmerjeno v ohranjanje in povezovanje naravnih in kulturnih potencialov za razvoj turizma. Po podatkih SURS-a kar 76,8 % tujih turistov meni, da jim je neokrnjena narava zelo pomembna pri izbiri destinacije. Izrabo energij reke Mure zato vidimo v trajnostno naravnanem razvoju turizma, ki bo zaradi velikih multiplikacijskih učinkov pozitivno vplival tudi na druge dejavnosti, hkrati pa trajnostnega razvoja ni možno uresničevati ob predpostavki, da bo uresničen projekt Dravskih elektrarn in zgrajene hidroelektrarne na Muri.” Celotna izjava

dr. Miroslav Žaberl

dr. Miroslav Žaberl, predsednik RZS

»Izgradnja verige HE bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje iz Mure (nihanje vode zaradi obratovanja HE onemogoča drst, povišanje temperature vode vodi v spremembo ribjih pasov). Negativne posledice delovanja HE niso vidne le na ribah, ampak tudi na ostalih elementih bivanja (onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju, izpusti plinov – toplogrednega metana v okolje). Nenazadnje imamo ribiči že slabe izkušnje z vplivom HE na ribje populacije v primeru reke Drave, kjer je zaradi postavitve verige HE, jasno zaznati upad domorodnih vrst rib.« Celotna izjava

dr. Metka Povž, prof. biol., ihtiologinja

»Mura je edina reka v Sloveniji, ki je od meje z Avstrijo vse do izliva v Dravo brez pregrad in zajezitvenih jezer. Po raznolikosti vodnih površin in po raznovrstnosti ribje favne je eno najbogatejših in najbolj ohranjenih porečij v Sloveniji in morda celo v Evropi, in to kljub obsežnim regulacijskim posegom, ki segajo daleč na konec 18. stoletja.« Celotna izjava

dr. Damijan Denac

dr. Damijan Denac, direktor DOPPS – BirdLife Slovenia, ornitolog

»Glede na slovenske in tuje izkušnje menimo, da zajezitvene elektrarne na Muri z akumulacijskim jezerom in nasipi ni mogoče zgraditi brez prekomernega škodljivega vpliva na naravo. Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu. V srednji Evropi večjih nižinskih rek, ki ne bi bile energetsko izkoriščene, pregrajene z jezovi ali kako drugače dramatično degradirane, praktično ni več. Mura je ena takšnih in ravno to je največji gospodarski potencial za celotno regijo in našo državo.« Celotna izjava

dr. Mitja Kaligarič

dr. Mitja Kaligarič, redni profesor botanike, Univerza Maribor, Fakulteta za naravoslovje in matematiko

»Velikih naravnih sistemov se ne da zlahka obnoviti, če so bili enkrat degradirani. To velja tudi za Muro in njen zeleni plašč poplavnega gozda, ki se napaja skozi kapilare vidnih in nevidnih voda, ki gozdu prinašajo življenje. Zato je za delovanje rečnega in obrečnega ekosistema  bistvenega pomena rečna hidrologija, vsak poseg, ki povzroči spremembe, pa lahko ta dragocen sistem povsem spremeni ali uniči.  Nobeni nadomestni habitati, ki bi lahko nastali kot omilitveni ukrepi, ne morejo nadomestiti kompleksnega sistema, kot je Mura z vsemi svojimi funkcijami. Za njeno ohranitev smo preprosto odgovorni vsi, ki razumemo njen pomen in ki živimo tukaj in zdaj!«

dr. Rajko Slapnik

dr. Rajko Slapnik, malakolog, ZOSPEUM, raziskovanje mehkužcev

»Glede na slovenske in tuje izkušnje menimo, da zajezitvene elektrarne na Muri z akumulacijskim jezerom in nasipi ni mogoče zgraditi brez prekomernega škodljivega vpliva na naravo. Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu. V srednji Evropi večjih nižinskih rek, ki ne bi bile energetsko izkoriščene, pregrajene z jezovi ali kako drugače dramatično degradirane, praktično ni več. Mura je ena takšnih in ravno to je največji gospodarski potencial za celotno regijo in našo državo.« Celotna izjava

dr. Andrej Gogala

dr. Andrej Gogala, entomolog, Prirodoslovni muzej Slovenije, kustodiat za nevretenčarje

»Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pojavili načrti za verigo hidroelektrarn na Muri, ki bi reko spremenili v kanal z zadrževalnimi bazeni. Danes se ponovno soočamo z načrti za nove hidroelektrarne in zajezitve edine preostale nižinske reke, ki na slovenskem ozemlju še nima pregrad. Ponovno moramo dokazovati vrednost obrečnih logov, mrtvic, prodišč in reke za življenje živih bitij in gospodarjenje ljudi. Da je vrednejše ohranjevati raznovrstnost obrečnega ekosistema kot vse žrtvovati za eno samo dobrino, elektriko.« Celotna izjava

dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti, Trate

»Z vstopom v EU so se leta 2004 zapornice na cmureškem mostu slavnostno dvignile. Toda domačini z obeh strani smo šele sčasoma začeli izgubljati nelagodje in se prosto gibati s te na ono stran in obratno. Počasi smo se začeli približevati tudi reki. Uhodili smo nove poti … Končno reka ni več ločnica, ampak povezovalni člen. Prostor gibanja, srečevanj, občudovanja, raziskovanja … Mura je končno naša skupna. Zato se v Muzeju norosti, ki deluje na gradu Cmurek, visoko nad to veličastno reko, odločno zavzemamo za ohranitev Mure, njenega bogastva in dediščine, ki pripada nam, kakor tudi vsem prihodnjim rodovom.« Celotna izjava

dr. Urban Šilc

dr. Urban Šilc, botanik, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU

»Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi ob Muri so najbolj ohranjen in površinsko zaokrožen habitat logov pri nas. Zaradi izsekavanja in krčenja v kmetijske površine, regulacij, kopanja proda in gradnje hidroelektrarn, so logi ob drugih slovenskih rekah močno spremenjeni ali že uničeni. Zato je ohranitev ekosistema Mure v nedotaknjenem stanju, predvsem pa njegova dinamika tako pomembna za nadaljnji obstoj rastlinskih in živalskih vrst in združb.«

dr. Nejc Jogan

dr. Nejc Jogan, botanik, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za biologijo, Katedra za botaniko; Botanično društvo Slovenije

»Mura ima med našimi velikimi nižinskimi rekami najbolj naravno ohranjen tok, z najlepšimi obrečnimi poplavnimi gozdovi, rokavi in mrtvicami. Prizori iz teh obrečnih združb so drugod po Sloveniji že pozabljeni. Tu si lahko predsatvljamo, kako je bilo, ko so reke še vladale ravninam, ki jim jih je nato tisočletja postopno odvzemal človek, tu lahko opazujemo redke še preživele vrste poplavnih gozdov v razkošju, kakršnega imamo morda le še v Krakovskem pragozdu.« Celotna izjava

Valentina Smej Novak, totaliteta d.o.o.

»Samo zato, ker je generaciji pred nami Muro enkrat že uspelo rešiti, sploh imamo to zgodovinsko priložnost in dolžnost, da jo spet zaščitimo pred kratkovidnostjo investitorjev.
Lahko pa se vprašamo, kaj bi bilo, če je takrat ne bi rešili? Bi še bile tu  turistične in biokmetijske razvojne možnosti? Bi še črpali mineralno vodo?  Bi bila Mura proglašena za evropsko Amazonko? Bi jo Unesco postavil na svoj seznam zaščitenih biosfer?
Zato iščimo razvoj in priložnosti tam, kjer zares so in kjer jih vidijo strokovnjaki in prihodnje generacije: z delovnimi mesti v turizmu, sonaravni pridelavi in z dragoceno mineralno in pitno vodo. Ohranimo naravno diveziteto tam, kjer je, da je ne bomo čez čas objokovali in uvažali. Danes vemo, da je naravna diverziteta edini kapital, ki z leti pridobiva na vrednosti, in to za slehernika.«