Boris Bezjak, inž. gr., ustanovni član Muzeja Norosti Trate in vodja ribiško čuvajske službe sladkovrškega ribiškega okoliša
»Okolje SV Slovenije je bilo že v preteklosti bolj obremenjeno kot preostali del države (Maribor s težko industrijo, Pomurje z agresivnim kmetijstvom, Slovenske Gorice s pesticidi). Zdaj smo ponovno na prelomni točki …in če bomo prodali naš življenjski prostor za voljo dobičkov posameznikov, bomo prodali zadnje, kar je dejansko našega – nedotaknjeno okolje, ki omogoča preživetje tudi v drugačnih okoliščinah. Vse premalo se zavedamo, da smo ljudje del narave, da iz nje izhajamo. Da narava ni neskončen in večen vir bogastva, ampak da je s tem bogastvom treba ravnati premišljeno in previdno, kajti brez njega človeštvo ne bo moglo obstati. « Celotna izjava
Matjaž Tančič, svetovni fotograf
»Nedavno je bil potrjen vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Tako kot smo zaščitili to temeljno človekovo pravico oziroma privilegij, bi morali zaščititi tudi vsa slovenska jezera in reke, ki so naše največje bogastvo. Čas je, da nehamo jemati naše vode kot samoumevne in poskrbimo, da takšne, kot so bile predane nam, predamo tudi našim zanamcem. Brez ograj, jezov, onesnaženja in plačevanja pristojbin za uporabo.«
Nina Erbida, dipl. biol. (UN), predsednica Slovenskega odonatološkega društva
»Gradnja hidroelektrarne na Muri bi povsem spremenila režim reke, s čimer bi se spremenili tudi habitati za tam živeče kačje pastirje. Bogata raznovrstnost teh pisanih akrobatov na območju Mure je odvisna od raznolikosti rečne loke, ki vključuje mrtvice, potoke, mlake, ribnike, močvirja, gramoznice in reko samo. …Ob Muri se pojavlja kar 56 vrst, kar predstavlja tri četrtine vseh v Sloveniji zabeleženih vrst kačjih pastirjev. To postavlja območje Mure z vidika kačjih pastirjev za vrstno najbogatejšo regijo v Sloveniji.« Celotna izjava
Vlado Poredoš, veteran borbe za prostotekočo Muro iz 80. let in vodja skupine Orlek
»Protest proti gradnji elektrarn na reki Muri leta 1986 je uspel zato, ker so takratni okoljevarstveniki Pomurja uspeli dopovedati takratni komunistični oblasti, za katero sedaj pravijo, da je bila nedemokratična in zatiralska, da bi s tem dejanjem naredili okolju nepopravljivo škodo. Prevladal je razum in oblast je odstopila od namere. Nisem si mislil, da bom moral po tridesetih letih spet na barikade za našo Muro in se znova boriti proti interesom kapitala in lobijev. Veseli pa me dejstvo, da smo z lokalno oblastjo na istem bregu Mure in da lahko s pogumom in zanosom zakličem legendarni slogan NO PASARAN!«
Ivan Esenko, avtor velike knjige Zgodbe iz kanuja, čudoviti svet slovenskih voda (Modrijan, 2008)
»Mura je ustvarila pokrajino, katere biotska raznovrstnost je nenehno in spontano pod taktirko rečne dinamike. V naših krajih, kjer postane zrela nižinska reka, so se ritmu življenja, ki ga narekuje, prilagodili tudi ljudje. Vsi kilovati pridobljene električne energije, ki naj bi jih pridobile elektrarne na Muri, so pljunek v morje proti tisočletnemu poslanstvu te reke, ki je ustvarila rodovitne ravnice, na katerih so se naselili in obdelovali polja na njih. Mura ni samo voda, ujeta v strugo, ki smo ji dali ime. Še več Mure je v poljih in gozdovih, ki obdajajo njeno strugo.// Ko sem prvič zmočil veslo v njej, sem se tisti hip zavedel, da to ne bo zadnjič. In vedno, ko se spomnim na to večno vodo, me v nosu znova zaščemi prijazni vonj po rečnem blatu, ki ga edina lahko pričara skrivnostna Muriša s svojimi od sveta odmaknjenimi okljuki. To je pozabljena pokrajina, kjer imajo glavno besedo skrivnostne cvetke in sramežljivi živalski junaki, zvesti svoji reki tisoče let. Tudi mi smo ti zvesti, draga Mura. Bodi muhasta in uporna še naprej in mi s Teboj …«
Sandra Požun, fotografinja
»Veliko časa se s fotoaparatom potikam po naravi. Rada jo imam. Sama živim ob Dravi in sem priča njenemu nenehnemu onesnaževanju, nabiranju pene na obrežju, vedno temnejši barvi, čedalje bolj umazani vodi … Pred dvema desetletjema smo se na njenih brzicah streljaj s Ptuja še kopali, danes svojemu otroku tega ne bi dovolila. Ptice izginjajo, pritoki se spreminjajo, slika konca jezera pri jezu v Markovcih je katastrofalna – povsod kupi plavajočih odpadkov. Ne dovolimo, da se to zgodi tudi Muri! Z zajezitvijo Mure bomo zajezili tudi dušo ljudi, ki ob njej in z njo živijo. Nekaterih stvari ni mogoče povrniti, zato ukrepajmo, dokler je čas.«
Pridigarji, glasbena skupina
»Skupina Pridigarji proti megalomanskim gradnjam in velikim posegom v reko Muro in njene rokave. Kapital se ne sprašuje, kapital gradi, “Pa kaj,” pravi. Ravno zato govorimo “Zdaj ali nikoli!” Alternativa je, pridigamo.
Pridigarji za ohranjanje narave in za trajnostni razvoj celotnega območja obmurske regije. Za vas in vse nas. Vaši kačji pastirji.«
Anka Makovec - Anka Tasmanka, slovensko-avstralska popotnica, ljubiteljska slikarka in okoljska aktivistka
»Jezovi preprečujejo pot ribam. Našim ljudem na Muri pravim: Pazite na Muro! Tukaj hrana prihaja in odhaja sveža, se pravi brez jezov, ki bi ustavljali prehod ribic. Reka prehranjuje naše ljudi in naša polja. Ne zajezite Mure, ne zajezite naših voda, ki tečejo. Obdržite naravo v dobrem stanju!«
Arne Hodalič, izr. prof., slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač in jamar
»Vsak človeški poseg v izjemno kompleksno naravno okolje, ki ga je narava »zgradila« skozi dolga geološka obdobja, je potencialno katastrofalen. Še posebej, če so to posegi velikih dimenzij in razsežnosti. Prepričan sem, da bi se tudi ta končal z ekološko mini-katastrofo. In Slovenci poznamo zelo lep pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno!« Tokrat je v naši moči, da preprečimo, da toča sploh ne bo padala in zvonjenje ne bo potrebno. Raje se zamislimo nad sabo in nad svojo nebrzdano slo po trošenju in materialnih dobrinah, saj so taki ekološko sporni projekti le odgovor na naše vedno večje potrebe in želje. Le s skromnejšim načinom življenja lahko ZARES kaj naredimo za ta svet. Slogan »Rešimo naravo« je bil zame vedno popolnoma zgrešen. Narava se bo brez težav rešila; predvsem takrat, ko človeštva s svojimi škodljivimi vplivi ne bo več na tem planetu. Zato je zame bistveno bolj relevanten slogan: »Rešimo sami sebe!« Je že skrajni čas, saj nas gradnja novih ekoloških katastrof zagotovo ne bo.«
Bojan Tomažič, član glasbenih skupin Onslow, Nea, CZD, Butli, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktiven v prizadevanjih za Muro, pisatelj, novinar
»Tam v krajih ob Muri, kjer sem živel, so vedno nekoga odganjali. Ko smo bili otroci, recimo, nismo smeli hoditi do Mure, ker so bili tam graničarji s puškami. Zdaj bi z gradnjo elektrarn, ki bi povsem spremenila reko in njeno okolico, ljudem spet preprečili, da bi zaživeli z reko. Ker je to baje bolj prav kot imeti kmečke turizme, biokmetovanja, vinogradnike, sprehajanja in kolesarjenja ob reki in izkoriščanja drugih turističnih potencialov, ki jih ponuja zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Jaz sem prepričan, da tisti, ki vsiljujejo elektrarne, nimajo prav. Celo več, med njimi so nedobronamerneži, ki bi se okoristili.«
